IMS MERILNI SISTEMI d.o.o.

Sporočilo
  • EU direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah

    Spletna stran uporablja piškotke. Z uporabo piškotkov omogočamo boljšo uporabniško izkušnjo. Sprejmite uporabo piškotkov, da vam lahko omogočimo boljšo uporabniško izkušnjo.

    Več informacij o direktivi

Domov Aktualno Novice Izpostavljenost delavcev škodljivemu hrupu – Raziskava KC Ljubljana

Izpostavljenost delavcev škodljivemu hrupu – Raziskava KC Ljubljana

E-pošta natisni PDF
Hrupno delovno okolje V Sloveniji do danes še nimamo prave ocene o tem, koliko delavcev je izpostavljenih škodljivemu hrupu, saj inšpektorji le izjemoma ugotavljajo prekoračitev izpostavljenosti nevarnemu hrupu, specialisti medicine dela pa praviloma ne odkrivajo poklicne naglušnosti.
Posledice izpostavljenosti se že in se bodo v bodoče še bolj kazale v poklicni naglušnosti, edini poklicni bolezni, ki jo lahko preprečimo, priznavanje te pa bo slej ko prej vodila do odškodninskih zahtevkov za poklicno naglušnost. (V ZDA je bilo npr. v letu 1999–2000 izplačanih kar 6745 odškodnin zaradi okvare sluha. Skupaj je bilo za to porabljenih 40 milijonov dolarjev, od tega 9 milijonov za stroške zdravljenja.)  
Škodljivi vplivi hrupa 
Človek je vsakodnevno izpostavljen hrupu in ta vpliva tako na izgubo sluha kot tudi na organizem v celoti. Evropski kriteriji postavljajo mejo povprečne 8-urne izpostavljenosti hrupu na 85 dB(A). Meja 85 dB(A) predstavlja kompromis med potrebo po zaščiti posebej občutljivih delavcev in tehnološko-finančnimi zmožnostmi industrije, to pomeni, da je izpostavljenost hrupu pod 85 db(A) tudi že lahko škodljiva za človeka. 

Vpliv hrupa na okvaro sluha
Posledica učinkov hrupa na okvaro sluha je lahko poklicna bolezen. V uradnem listu RS št. 85/2003 je zapisan seznam poklicnih bolezni, to je seznam bolezni in škodljivih dejavnikov iz delovnega okolja, ki povzročajo značilne spremembe na zdravju delavcev. Pod 35. točko so kot bolezen zapisane tudi okvare sluha zaradi hrupa. Za kronično naglušnost ni zdravila, zato so bistveni in edini učinkoviti ukrepi varovanja sluha pri delu, za kar obstajajo učinkovita varovalna sredstva.  

Vpliv hrupa na organizem v celoti
Hrup ne povzroča le okvar sluha, ampak tudi druge škodljive učinke na človeški organizem. Govorimo o tako imenovanih ekstraavralnih učinkih hrupa, ki se lahko pojavijo že pri nižjih ravneh hrupa kot okvare sluha (30 -70 dB). Hrup lahko povzroča tudi motnje sporazumevanja in kvalitativne motnje spanja (prebujanje, plitkejše spanje), utrujenost, motnje koncentracije in pozornosti ter povzroča zmanjšano delovno učinkovitost. 

Vpliv hrupa na počutje 
Razpoložljivost delavcev je opredeljena kot njihovo doživetje možnosti opravljanja svojega dela v skladu s pričakovanji. Preobremenjenost je posameznikovo doživetje, ki je posledica nezmožnosti obvladovati svoje delo. Nekateri to imenujejo stres. 
Na kliničnem centru v Ljubljani so proučevali razpoložljivost in običajno počutje neindustrijskih delavcev. V študijo je bilo zajetih 394 delavcev, od tega je bilo 112 moških in 282 žensk. Opravljajo različna dela s področja storitvenih dejavnosti, v glavnem so to administrativna dela. 
 
Analiza počutja je pokazala bistvene razlike v deležu preobremenjenih delavcev v različnih skupinah delovnih mest. Osnovna vsebina dela je bila približno primerljiva, bistveno pa so se delovna mesta razlikovala po tem, ali se opravljajo dela v pisarni zaprtega tipa ali v pisarni oceanskega tipa. Pisarne oceanskega tipa so odprti delovni prostori, v katerih večje število delavcev opravlja dela, ki med seboj niso nujno vsebinsko povezana. 
 
Rezultati njihove študije so pokazali bistveno večji delež preobremenjenih delavcev v skupinah delavnih mest, kjer je delo v odprtih delovnih prostorih v oceanskem tipu pisarn. Bistveno ugodnejše počutje je bilo v klasičnih pisarnah zaprtega tipa, kljub temu, da so delavci opravljali zahtevna dela. Delež preobremenjenih delavcev v oceanskem tipu delovnih prostorov je bil od 18 do 45 %. Delež preobremenjenih delavcev je rasel z zahtevnostjo dela. Bolj zahtevna dela so delavci opravljali, večji je bil delež preobremenjenih delavcev. 
 
Pri preobremenjenih delavcih se je dvignila raven utrujenosti, narasla je naveličanost, želja po umiku iz delovne situacije, delavci pa so se ocenjevali kot preobremenjene, manj učinkovite za reševanje problemov. Njihovo počutje je bilo v intervalu znakov preobremenjenosti, ki zahteva intervencijo. Doživetja nižje razpoložljivosti so bila posledica motenj telefonov, računalnikov in hrupa, ki ga povzročajo sodelavci s svojim delom in s svojo prisotnostjo. 
 
V pisarnah zaprtega tipa je bilo počutje izjemno ugodno in je bilo v intervalu ugodnega počutja brez znakov preobremenjenosti. 
Rešitve, ki jih predlagajo:
  • predvsem je smiselna ureditev delovnega okolja; 
  • izvore motečega hrupa je smiselno umakniti iz delovnega prostora; 
  • smiselna je prostorska umestitev istovrstnih del; 
  • ureditev oz. dogovor o uradnih urah za posredovanje informacij; 
  • delavce, ki delajo dela z veliko komunikacije po telefonu, je smiselno prerazporediti v delovno okolje, kjer s komunikacijo ne motijo drugih delavcev; 
  • ureditev manjših prostorov za razpravo o problemu; 
  • ureditev manjših delovnih prostorov, v katerih so združeni delavci, ki opravljajo istovrstna dela; 
  • upoštevati je smiselno pobude zaposlenih pri organizaciji delovnega okolja; 
  • tudi če hrup v delovnem okolje ne presega 65 dB(A) ali je mogoče v intervalu od 65 do 70 dB(A), lahko povzroči razdražljivost, višjo raven napetosti, težave s koncentracijo; 
  • hrup je potrebno obvladati tudi v domačem okolju z ustrezno zvočno izolacijo zgradb, z izklopom računalnika in televizorja kot zvočnih kulis, z nabavo ustreznih gospodinjskih aparatov in s primerno glasnostjo glasbe.