IMS MERILNI SISTEMI d.o.o.

Sporočilo
  • EU direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah

    Spletna stran uporablja piškotke. Z uporabo piškotkov omogočamo boljšo uporabniško izkušnjo. Sprejmite uporabo piškotkov, da vam lahko omogočimo boljšo uporabniško izkušnjo.

    Več informacij o direktivi

Domov Aktualno Novice Infrazvok - zdravju nevaren

Infrazvok - zdravju nevaren

E-pošta natisni PDF
Nizkofrekvenčni hrup ali infrazvok, v frekvenčnem območju od 10 do 200 Hz, postaja vedno večji okoljski problem, še posebej pri občutljivih ljudeh v njihovih domovih.

In kaj je nizkofrekvenčni hrup? Zvok je mehansko valovanje. Običajno z besedo zvok označujemo le človeku slišni del tega valovanja s frekvencami v območju med 20 Hz in 20.000 Hz. Zvočno valovanje pod 20 nihaji na sekundo, ki je človeku praviloma neslišno, imenujemo infrazvok (IZ), tudi nizkofrekvenčni zvok (NFZ), prav tako neslišno zvočno  valovanje nad 20.000 Hz pa ultrazvok (UZ). Kadar infrazvok in manj slišni zvok najnižjih frekvenc (10 do 200Hz) nastopata kot človeku moteč in zdravju škodljiv element, je to nizkofrekvenčni hrup (NFH, angl. Low Frequency Noise, LFN). Za infrazvok pri nas nimamo predpisanih mejnih ravni, zato se pri vrednotenju sklicujemo na tuje izušnje, standarde in predpise.
 
Infrazvok nas spremlja vedno in povsod, tako tisti v naravi (veter, potres...), kot tisti, ki ga povzroča človek (promet, klimatske naprave, ventilatorji, kompresorji, črpalke, vetrne elektrarne ...).
 
Dolgotrajnejša izpostavljenost infrazvoku  okoli 7-20 Hz neposredno vpliva na človeški centralni živčni sistem in povzroča motnje v orientaciji, anksioznost, paniko, depresijo, črevesne krče, slabost, bruhanje ... 
Največji in najbolj škodljiv vpliv na možgane ima zvok frekvence 7-8 Hz.
 
Primerjava zdravstvenih težav je bila narejena na Poljskem s testiranjem ljudi, ki živijo v območju z nizkofrekvenčnim hrupom, in kontrolno skupino ljudi, ki živijo v neobremenjenem okolju.
 
Simptomi Testna skupina (%) Kontrolna skupina (%)
Kronična utrujenost 59 38
Obolenja srca 81 54
Kronična nespečnost 41 9
Pogosti glavoboli 89 59
Bolečine v ušesih, vratu, hrbtenici 70 40
Pritisk v ušesih, očeh in drugod 55 5
Težko dihanje, sopihanje 58 10
Razdraženost, živčnost, prestrašenost (zaskrbljenost) 93 59
Razočaranje, depresija in neodločnost 85 19
 
Rezultati študije so bili objavljeni v:
Mirowska, M., and Mroz, E.  2000. - Effect of low frequency noise at low levels on human health in light of questionnaire investigation," Proc. Inter-Noise 2000, 5, 2809 - 2812.
 
Znanstveniki se s problemom nizkofrekvenčnega hrupa intenzivno ukvarjajo šele zadnjih dvajset let, a je veliko držav že v tem času, tudi v Evropski skupnosti, sprejelo ustrezne ukrepe za zaščito prebivalstva, ki je izpostavljeno  vplivom nizkofrekvenčnega hrupa. V Sloveniji, kot že omenjeno, še nimamo predpisa, ki bi predpisoval najvišje dovoljene vrednosti nizkofrekvenčnega hrupa.
 
O nizkofrekvenčnem hrupu je bilo v zadnjih letih objavljene veliko strokovne literature. Priznana revija Noise & Health je leta 2004 objavila študijo »Low frequency noise and annoyance« britanskega avtorja H. G. Leventhalla, kjer je kot uvodna obrazložitev zapisano tudi:
 
''Low frequency noise, the frequency range from about 10Hz to 200Hz, has been recognised as a special environmental noise problem, particularly to sensitive people in their homes. Conventional methods of assessing annoyance, typically based on A-weighted equivalent level, are inadequate for low frequency noise and lead to incorrect decisions by regulatory authorities. There have been a large number of laboratory measurements of annoyance by low frequency noise, each with different spectra and levels, making comparisons difficult, but the main conclusions are that annoyance of low frequencies increases rapidly with level. Additionally the A-weighted level underestimates the effects of low frequency noises. There is a possibility of learned aversion to low frequency noise, leading to annoyance and stress which may receive unsympathetic treatment from regulatory authorities. In particular, problems of the Hum often remain unresolved. An approximate estimate is that about 2.5% of the population may have a low frequency threshold which is at least 12dB more sensitive than the average threshold, corresponding to nearly 1,000,000 persons in the 50-59 year old age group in the EU-15 countries. This is the group which generates many complaints. Low frequency noise specific criteria have been introduced in some countries, but do not deal adequately with fluctuations. Validation of the criteria has been for a limited range of noises and subjects.''