IMS MERILNI SISTEMI d.o.o.

Sporočilo
  • EU direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah

    Spletna stran uporablja piškotke. Z uporabo piškotkov omogočamo boljšo uporabniško izkušnjo. Sprejmite uporabo piškotkov, da vam lahko omogočimo boljšo uporabniško izkušnjo.

    Več informacij o direktivi

Domov Aktualno Novice Hrup med glasbeniki

Hrup med glasbeniki

E-pošta natisni PDF

Bobnar Ne glede na zvrst glasbe, so poklicni glasbeniki, ki so v rednem delovnem razmerju pri delodajalcu, lahko izpostavljeni visokim nivojem prekomernega hrupa. V primeru, da delodajalci ne poskrbijo za ustrezne delovne prostore in delovno zaščito glasbenikov, obstaja velika nevarnost za poslabšanje ali celo izgubo sluha. V Evropi to področje ureja zakonodaja, ki je v veljavo stopila februarja 2008 in določa najvišjo dnevno dozo hrupa kateri je glasbenik lahko izpostavljen. Dejstva pa so takšna, da se glasbeniki še vedno upokojijo s težavami sluha, ki pogosto ostanejo prikrite.

Strokovnjaka za akustiko sta raziskala delovne pogoje v dveh, kraljevem in simfoničnem, orkestrih na Danskem. Uporabila sta podobno metodologijo in prišla do zanimivih zaključkov. Merila sta dnevno dozo izpostavljenosti hrupu in za relevantne rezultate upoštevala izpostavljenost hrupu tako znotraj kot tudi zunaj orkestra.

Da bi dobila kar najbolj realno sliko o izpostavljenosti hrupu, sta raziskovalca glasbenike poleg skupinskih vaj orkestra spremljala tudi na zasebnih vajah. Prav tako sta upoštevala njihovo subjektivno mnenje o glasnosti oz. hrupu izvajanja. Zanimivo je, da veliko glasbenikov verjame, da se poškodbe sluha pojavijo zaradi nastopov, primarni krivci za to pa naj bi bili instrumenti drugih glasbenikov, ker ti sedijo blizu drug drugega. Prav tako menijo, da poškodbe povzročijo na splošno glasnejši instrumenti.

Vse meritve doze so bile opravljene skladno s standardom ISO 9612 z dozimetri, pritrjenimi na telesu in mikrofonom pritrjenim 4 cm nad glasbenikovimi rameni. Težave so nastopile pri glasbenikih, ki igrajo violine in viole, saj so bile ravni previsoke zaradi položaja instrumenta. Pri teh glasbenikih so mikrofon namestili na zgornji del hrbta in izmerjenim vrednostim dodali korekcijo 3 dB.

Kljub prepričanju glasbenikov, da večji del dnevne doze hrupa prejmejo od ostalih glasbenikov, je raziskava pokazala, da temu ni tako. Največjo dozo hrupa glasbeniki prejmejo med privatnimi vajami, saj takrat igrajo brez postanka in je zato doza hrupa konstantno visoka in posledično slabo vpliva na sluh.

Poleg tega so ugotovili, da so bili vsi glasbeniki izpostavljeni hrupu nad 80 dB in bi zato morali uporabljati zaščitna sredstva proti hrupu in opravljati slušne teste. Zaščitna sredstva občasno uporablja le 60 - 70 % anketiranih glasbenikov. Izpostavljenost hrupu je variirala med 82 dB pri čelistih in 93 dB pri trobentačih. Le pri čelistih in basistih je bila dnevna doza izpostavljenosti hrupu manjša od zakonsko dovoljene meje 85 dB. Pri glasbenikih, ki igrajo violino, oboo, fagot, harfo ali tolkala so bile izmerjene vrednosti med koncertom za 1 do 4 dB nižje kot med individualnimi vajami. Orkester

Rezultati konkretne raziskave so sicer pokazali, da je glasbenikov s poškodbami sluha manj kot so pričakovali, vendar so v raziskavi sodelovali le glasbeniki, ki so to želeli. Možno je, da ostali niso želeli sodelovati, ker že imajo znane težave s sluhom. Drugi možni vzrok za manj poškodb sluha pa je lahko zmožnost slušnega organa, da se z redno ''vadbo'' prilagodi višjim ravnem hrupa.

V Sloveniji so delodajalci, ki zaposlujejo delavce za namene glasbene dejavnosti, dolžni zagotavljati varnost in zdravje pri delu zaposlenega, kar določa zakon o varnosti in zdravju pri delu, sprejet leta 1999, podrobneje pa ureja pravilnik o varovanju delavcem pred izpostavljenostjo hrupu, ki predpisuje minimalne zahteve za varovanje delavcev pred čezmernim hrupom pri delu. Praviloma bi morali delodajalci narediti oceno tveganja za delavce, ki so pri svojem delu izpostavljeni čezmernemu hrupu, kar poklicni glasbeniki zagotovo so. Skladno s pravilnikom o hrupu je spodnja opozorilna vrednost izpostavljenosti delavca hrupu 80 dB(A), zgornja pa 85dB(A). Mejna vrednost 87 dB(A) v nobenem primeru ne bi smela biti presežena.

Vrednosti hrupa, ki nastajajo iz posameznih inštrumentov in drugih virov, je v članku Nevarnost hrupa v glasbeni dejavnosti, ki je bil izdan kot znanstvena priloga revije Delo in varnost 52/2007/4, predstavil Leon Vedenik in so sledeče:

Tabela 1: Tipične vrednosti hrupa

VIR HRUPA dB Maximum
Posamezni glasbeniki
Violina/viola (blizu levega ušesa) 85-105 116
Violina/viola 80-90* 104
Volončelo 80-104* 112
Akustični kontrabas 70-94* 98
Klarinet 68-82* 112
Oboa 74-102* 116
Saksofon 75-110* 113
Flavta 92-105* 109
Flavta (blizu desnega ušesa) 98-114 118
Pikolo 96-112* 120
Pikolo (blizu desnega ušesa) 102-118* 126
Francoski rog 92-104* 107
Pozavna 90-106* 109
Trobenta 88-108* 113
Pavke in veliki boben 74-94* 106
Tolkala (hit-hat blizu levega ušesa) 68-94 125
Tolkala 90-105  
Harfa 90  
Električna kitara (na odru, z uporabo monitorja na slušalke) 100-106* 118
Električna kitara (na odru s talnimi monitorji) 105-112* 124
Pevec 70-85* 94
Sopran 105-110  
Zbor 86  
Normalna vaja na klavirju 60-90* 105
Glasen klavir 70-105* 110
Klaviatura (električna) 60-110* 118
Bobnar na glasbenem festivalu v zaprtem prostoru 105 144
Kitarist na glasbenem festivalu v zaprtem prostoru 103 146
Bas kitarist na glasbenem festivalu v zaprtem prostoru 101 133
Skupina glasbenikov
Komorna glasba (klasična) 70-92* 99
Simfonična glasba 86-102* 120-137
Ozvočena rock glasba 102-108* 140+
Slušalke za v uho, kot za i-Pod®, glasnost 6 94 110-1301
Slušalke za v uho, kot za i-Pod®, največja glasnost 105 110-1431
Operni orkester*
Violina 84-90  
Viola 87  
Violončelo 86  
Kontrabas 86  
Trobenta 93  
Pozavna 90  
Rog 91  
Pikolo/flavta 90  
Klarinet/bas klarinet 88  
Oboa/fagot 87  
Tolkala 85  
Dirigent 82  
Vsi inštrumenti 88  
GLASBENA VZGOJA
Skupinska vaja
Saksofon: Učitelj 93-95  
Saksofon: Učenci 94-96  
Individualne ure: izpostavljenost učitelja
Violina s klavirsko spremljavo (v majhni sobi) 82  
Violina s klavirsko spremljavo (v majhni sobi) 76  
Violina 84  
Flavta 89  
Električna kitara 88  
Saksofon 95  
Pozavna 90  
Klavir 82  
Petje (ob klavirski spremljavi) 85  
Vaja šolskega orkestra
Dirigent - učitelj 94  
Pozavne (zadnja vrsta) 94  
Tolkala 92  
Solo trobenta z orkestrom 96  
Saksofon (zadnja vrsta) 91  
Klarinet (sprednja vrsta) 95  
Flavta (sprednja vrsta) 98  
Učitelj na tubi 92  

Legenda:

* na razdalji 3 m1 odvisno od vrste slušalk

+ velja za povprečno/manjšo izpostavljenost.

Avtor za področje glasbene dejavnosti pravi: »Vsa glasbena dejavnost je specifična oz. je področje, ki je izredno občutljivo na slušno spremljanje okolja, zato protihrupni ukrepi, ki so sprejemljivi za večino drugih področij, skoraj ne pridejo v poštev. Priporočljive so nekatere strategije za posamezne skupine akterjev, ki delajo v glasbeni industriji in ki jih je treba specifično in individualno upoštevati za vsak posamezni primer.«*

Ustrezno varovanje sluha glasbenikov in tudi ljudi na splošno je zelo pomembno, saj je poškodba sluha v vsakdanjem življenju lahko zelo moteča in znižuje kvaliteto življenja. Najcenejša in najhitreje učinkovita je uporaba osebne varovalne opreme, vendar moramo biti pri glasbenikih posebno pozorni na izbiro, saj mora varovalna oprema enakomerno zadušiti vse frekvenčne komponente v slišnem delu spektra. Primerni so čepki za ušesa, ki pa morajo biti v lasti enega glasbenika in ne smejo krožiti. Poleg tega je zelo pomembno tudi samo vzdrževanje in uporaba inštrumenta, da ta ne izgubi kvalitete zvoka, proizvajalec pa določi navodila za varno uporabo in ukrepe, ki zmanjšajo čezmerni hrup inštrumenta, ki jih je seveda potrebno in pomembno upoštevati.

Druge, dražje rešitve se skrivajo v prerazporeditvi orkestra, preureditvi prostorov za vadbo, preureditvi opreme v prostoru in podobno.

 

* Vir: Vedenik, Leon (2007). Nevarnost hrupa v glasbeni dejavnosti. Delo in varnost, letnik 52, številka 4, str. 18-24. URN:NBN:SI:DOC-NUULE5UN from http://www.dlib.si

* http://www.bksv.com