IMS MERILNI SISTEMI d.o.o.

Sporočilo
  • EU direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah

    Spletna stran uporablja piškotke. Z uporabo piškotkov omogočamo boljšo uporabniško izkušnjo. Sprejmite uporabo piškotkov, da vam lahko omogočimo boljšo uporabniško izkušnjo.

    Več informacij o direktivi

Domov Aktualno Novice Povečajmo produktivnost z glasbo

Povečajmo produktivnost z glasbo

E-pošta natisni PDF

Glasba pri delu

Kako vpliva poslušanje glasbe na delo? Lahko s poslušanjem res povečamo produktivnost in celo IQ? Je pomembna zvrst glasbe? O teh vprašanjih lahko najdemo v literaturi kar nekaj raziskav z različnimi rezultati. V nekoliko bolj poletnem prispevku smo zbrali rezultate raziskav, ki so vam lahko v pomoč pri izdelavi vašega seznama glasbe za delovno mesto.

V člankih najdemo največkrat omenjen Mozart efekt, ki govori o tem, da poslušanje določene glasbe - predvsem so to dela Wolfganga Amadeusa Mozarta - vpliva in izboljša rezultat reševanja prostorsko-časovnih nalog. Raziskava je pokazala začasno boljšo sposobnost reševanja določenih nalog v IQ testu, v primerjavi s kontrolnima skupinama, od katerih je ena poslušala sproščujočo glasbo, druga pa je naloge reševala v tišini. Raziskava je nastala leta 1993 in je bila od takrat že mnogokrat pre-napihnjena, mnogi pa so v njej našli tudi dober vir zaslužka, z obljubami o višjem IQ, boljšem spominu, … Jasno je, da poslušanje Mozarta ne dviguje IQ, kar pa še ne pomeni, da ne moremo narediti odličnega seznama glasbe, ki nam bo pomagal skozi delovni dan. Skozi raziskave si bomo ogledali ali so raziskovalci lahko izmerili razliko in kakšno glasbo so uporabili.

Ena izmed raziskav govori o 72 študentih, povprečne starosti 23 let, ki so v parih reševali enako nalogo, s tem, da je bila tretjina izpostavljena klasični glasbi, tretjina punk glasbi in tretjina brez glasbe. Rezultati so pokazali, da je skupina, ki je poslušala med reševanjem naloge klasično glasbo, v povprečju nalogo rešila bolje, kot drugi dve skupini.

Na univerzi v Ilinois so pokazali, da poslušanje glasbe pri "opravilih vseh vrst" poveča produktivnost za 6,3 %, v primerjavi s skupino, ki ni poslušala glasbe. Neka druga raziskava pa je pokazala, da je bila produktivnost med 56 zaposlenimi, ki so opravljali delo na računalniku, boljša med tistimi, ki glasbe niso poslušali.

Žal univerzalni odgovor ne obstaja. Vpliv je odvisen od okolice. Je na našem delovnem mestu toliko hrupa, da bo "dober" hrup ali glasba pomagala pri maskiranju hrupa okolice. Velik vpliv ima naša sposobnost fokusiranja in ali se bomo igrali s predvajalnikom glasbe ali bomo glasbo le poslušali in pustili, da gre glasba mimo naših ušes. Sicer si raziskave med seboj nasprotujejo, vendar prihajajo do skupnega zaključka, da glasba lahko spodbudi ljudi pri delu, če si ljudje tega želijo.

Torej, če spadamo v skupino, ki si želi povečati svojo produktivnost, katero zvrst izbrati?

Klasična glasba. To je glasba s konstantnim lahkim tempom in lahko melodijo. Povečala naj bi koncentracijo in bila dobra za študij in branje. Raziskave predvsem izpostavljajo glasbo iz baročnega časa, še posebej dela Vivaldija, Bacha in Handela. Podoben učinek so pokazali tudi z rock glasbo. Ruska akademija znanosti je odkrila, da se osebi, ki posluša klasično ali rock glasbo, poveča hitrost prepoznavanja vizualnih slik, črk in številk.

Ambientalna in tehno glasba. Ambientalna glasba je zasnovana tako, da nas ne moti, hkrati pa še vedno aktivira možgane na nižji, podzavestni ravni. Začetki ambientalne glasbe so bili zelo eksperimentalni, avtorji so z naključnimi algoritmi ustvarjali prijetne zvoke in z njimi zamenjali standardne komponente pop glasbe. Moderne različice ambientalne glasbe lahko najdemo z pod imenom chillout in downtempo. Namen vseh teh zvrsti je, da poslušalcu pomagajo sprostiti um, hkrati pa nudijo ravno dovolj stimulacije, da jo poslušalec zazna kot inspirativno.

Hrup. Če nas glasba preveč moti ali nam odvrača fokus, še bolj od glasbe pa nas motijo klepetavi sodelavci, naprave v pisarni in vsesplošen hrup ozadja, potem je "obarvan hrup" lahko dober dodatek v naš seznam predvajanja. Generatorji hrupa proizvajajo tako imenovane bele, rožnate ali rjave/rdeče tone z zelo generičnim zvokom. Podoben učinek naj bi imeli tudi zvoki iz narave. Z njimi lahko zakrijemo ali vsaj zmanjšamo motnje hrupa okolice. Na Wikipediji najdemo odlično razlago kako deluje maskiranje hrupa:"Predstavljajte si temno sobo, v kateri nekdo prižiga in ugaša svetilko. Svetloba je zelo očitna in moteča. Zdaj pa si predstavljajte, da so v sobi prižgane luči. Svetilka se še vedno prižiga in ugaša, vendar ni več tako opazna, ker je "zamaskirana". Maskiranje zvoka je podoben proces, prekrivanja motečega zvoka z bolj prijaznim in manj vsiljivim zvokom."

Raziskava iz avgusta 2006 nudi zanimive rezultate, ne glede na zvrst glasbe, ki jo poslušamo. Raziskava je bila izvedena v združenih državah, je zajela 1613 zaposlenih, raziskovalci pa ugotavljajo naslednje:

  • 82 odstotkov moških in 76 odstotkov ženk, ki posluša lastno glasbo med delom pravi, da to poveča njihovo zadovoljstvo in produktivnost na delovnem mestu.
  • Skoraj polovica odraslih med 25 in 29 let pravi, da poslušajo med delom glasbo na lastnem MP3 predvajalniku. Več kot v vseh ostalih starostnih skupinah. Pri odraslih med 50 in 64 leti je takih le 22 odstotkov.